Z donacijo 5.000 € bomo tokrat podprli Čebelarsko zvezo Slovenije!

Pomena čebel se dobro zavedamo tudi v podjetju Spar Slovenija, zato smo 5.000,00 € od prodaje albuma Rekordomania 3 letos namenili Čebelarski zvezi Slovenije, in sicer za nakup uparjalnikov za izvajanje apiterapije v slovenskih vrtcih. Predaja donacije se je odvila 24. februarja pred hipermarketom Spar Ivančna Gorica, v občini, kjer domuje Hiša kranjske čebele. Slednja je posvečena predstavitvi čebele, izobraževanju čebelarjev in predstavlja središče inovativnih tehnologij. Donacijo je predsedniku Čebelarske zveze Slovenije Boštjanu Noču predal področni vodja trgovin Spar Aleš Markovič, skupaj z vodjo Sparovega hipermarketa v Ivančni Gorici Ksenijo Blatnik. Dogodka pa sta se udeležila tudi Branka Kastelic, pomočnica ravnateljice tamkajšnjega vrtca, ki bo eden izmed prvih prejemnikov uparjalnika za izvajanje apiterapije, in podžupan Občine Ivančna Gorica Tomaž Smole.

S podporo Čebelarski zvezi Slovenije želi Spar Slovenija pomagati pri preprečevanju okužb dihal med najmlajšimi. Apiterapija sicer predstavlja preventivne in kurativne metode zdravljenja ljudi in živali s pomočjo učinkovin čebel ter njihovih izdelkov, kot so med, cvetni prah, propolis, čebelji vosek, matični mleček, čebelji strup in apilarnil. Vse metode, ki jih izvajajo, temeljijo na tradicionalnem znanju, izkušnjah posameznikov in kliničnih raziskavah.

Poznate medonosne ali medovite rastline?

Medovite rastline so tiste rastline, ki s svojimi izločki privabljajo čebele. Velikokrat jih povezujemo samo z medonosno čebelo. A kljub temu so pomembne tudi za druge opraševalce. S pojmom medovitosti opisujemo tiste rastlinske vrste, ki nudijo čebelam zadostno količino medičine in cvetnega prahu. Različne vrste nudijo različno količino in kakovost obojega, kar so čebele celo sposobne prepoznati. V zameno za medičino in cvetni prah, čebele rastlino oprašijo in ji pomagajo pri razmnoževanju.

Apiterapijo so poznali že stari Egipčani.

Apiterapija predstavlja metode zdravljenja ljudi in živali s pomočjo čebel oziroma čebeljih izdelkov. Le te pa temeljijo na tradicionalnem znanju, izkušnjah posameznikov in kliničnih raziskavah. Gre za holistično medicino, ki je lahko odlična dopolnitev klasični medicini predvsem v preventivi in rehabilitaciji. Pri tem pa se uporabljajo naslednji čebelji pridelki: med, cvetni prah, propolis, čebelji vosek, matični mleček, čebelji strup, apilarnil in čebele. Metode uporabe so zelo različne. Pripravke koristimo za notranjo in zunanjo uporabo, torej v obliki mazil, masaž in inhalacij s pomočjo aerosolnih aparatov. Zdravilne lastnosti medu so pomembne zaradi bogate sestave encimov, naravnih mineralnih snovi, vitaminov in antioksidantov.

Čebelji vosek je nenadomestljiv sestavni del naravnih mazil ter tako nepogrešljiv v apiterapiji.
Propolis je najmočnejši pridelek čebel s protibakterijskim, protiglivičnim, protivirusnim, protialergijskim, protibolečinskim in protivnetnim delovanjem, zato je njegova uporaba vsestranska.
Matični mleček je odličen naravni koncentrat, ki deluje zelo stimulativno, antidepresivno in je pravi naravni »doping«.
Apilarnil je sok iz osem dni starih ličink trotov, namenjen izključno uporabi v apiterapiji. Ima podobne lastnostmi kot matični mleček.
Cvetni prah je v apiterapiji nenadomestljiv zaradi svoje bogate sestave mineralnih snovi, aminokislin in vitaminov. Koristnost cvetnega prahu se izpostavlja predvsem kot preventiva proti osteoporozi.
Čebelji strup je zaradi svoje sestave odlično protivnetno in protibolečinsko sredstvo, uporablja pa se predvsem pri obolenjih živcev in je že dolgo znan kot odličen antirevmatik.

Slovenska tradicija

Čebelarstvo je zasidrano globoko v slovensko zavest ter predstavlja pomembno in tradicionalno dejavnost. Že pred več kot 230 leti je znanje slovenskega čebelarstva svetu predstavil Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva na cesarskem Dunaju. Slovenija pa je zaslužna tudi za to, da je 20. maj postal svetovni dan čebel.

Slovenija je v svetu čebelarstva znana tudi po unikatni poslikavi panjev. Prve poslikane končnice so se pojavile v drugi polovici 18. stoletja. V 19. stoletju se je umetnost slikanja končnic na Slovenskem močno razširila in potem v začetku 20. stoletja počasi zamrla. K sreči je poznavalcem uspelo rešiti velik del panjskih končnic z veliko umetniško vrednostjo in jih vključiti v muzejske zbirke, predvsem v Čebelarski muzej v Radovljici, ki deluje od leta 1960.

Čebelarsko zvezo Slovenije so leta 1873 ustanovila čebelarska društva z namenom uresničevanja skupnih interesov. V zvezo je vključenih 207 čebelarskih društev in 16 regijskih čebelarskih zvez, kar skupno znaša skoraj 7.800 čebelarjev iz vse Slovenije. Njihove poglavitne naloge so izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje čebelarjev.

Del ČZS je tudi strokovna knjižnica, v kateri je na voljo več kot 3.000 enot strokovne čebelarske literature. V njeni stoletni zgodovini se je ustvarila zbirka neprecenljive vrednosti, ki se stalno dopolnjuje.

Že 20 let pa v Sloveniji deluje tudi Opazovalno-napovedovalna služba medenja, ki je od ena redkih tovrstnih služb na svetu. Zadolžena je za napovedovanje medenja, izvajanje terenskih pregledov zarodnih oblik, nadziranje razvoja proizvajalcev in stanja medečih virov, usposabljanja čebelarjev za metode napovedovanja medenja in prenašanje znanja o napovedovanju medenja.