ZAVETIŠČE LJUBLJANA – GMAJNICE

Alt

Gmajnice se nahajajo na mirnem in samotnem delu Ljubljanskega barja, nekaj kilometrov pred
Brezovico, v nekdanjih prostorih Ljubljanskih mlekarn, kjer imajo zavetiški kosmatinci veliko prostora za sprehajanje. Svoja vrata so odprli leta 2002 na svetovni dan živali in od takrat sprejeli več kot 35.500 živali, več kot 11.700 pa so našli nov dom.

Kaj morajo vedeti posvojitelji

V vsakem primeru se je na novega družinskega člana treba pripraviti. »Odločitev moramo dobro premisliti, si razjasniti, zakaj želimo žival posvojiti oz., kaj od nje pričakujemo, kaj ji lahko ponudimo, imamo dovolj časa in sredstev zanjo itd.,« pravi Marko Oman, vodja zavetišča. Zavedati se moramo, da živali ne izbiramo zgolj na pogled, ampak upoštevamo njeno osebnost. »Posvojitev živali in vzgajanje skupaj z otrokom je lahko čudovita in poučna izkušnja. Otrok se tako uči odgovornosti in bolje pripravi na obdobje odraslosti.« Najprej je treba pravilno izbrati žival, potem se učimo sobivanja. »Živali, tudi mladičev, nikoli ne puščamo nenadzorovanih z otroki. Tako živalim kakor otrokom postavimo meje in skrbimo za njihovo varnost. Ob upoštevanju teh nasvetov je lahko druženje in odraščanje z živalmi čudovita izkušnja in postane način življenja,« dodaja.

Kako pomagati prostoživečim živalim?

»Vsak naj začne najprej pri sebi – naj bo odgovoren skrbnik in sterilizira ter kastrira svoje živali, s čimer pripomore k zmanjšanju števila nezaželenih mladičev, ki so največkrat zapuščeni. Naslednji korak je čipiranje živali, ki je obvezno samo za pse, priporočamo pa čipiranje tudi mačk in dihurjev, saj tako obstaja večja možnost, da se bo izgubljena žival vrnila,« razlaga Marko Oman.

Vsaka žival – tudi tista, ki živi samo v stanovanju – se lahko izgubi, saj lahko zbeži skozi odprto okno ali vrata. O izgubljeni živali moramo obvestiti zavetišče. Če najdemo izgubljeno žival, je pomembno , da je ne odnesemo domov, saj jo lahko njen skrbnik išče tik za vogalom, zato je prav, da vedno, ko najdemo izgubljeno žival, pokličemo zavetišče in preverimo, ali jo kdo pogreša.

»Zapuščenim živalim bomo najbolj pomagali, če jim bomo poskušamo najti dom. Prostoživečim mucam pa pomagamo tako, da jih pozorno spremljamo. Prepoznamo jih po vršičku enega ušesa, ki je ravno prirezan in po tem, da se bojijo ljudi, ohranjajo varno razdaljo ali se celo skrivajo. Odrezan vršiček, ki jih nič ne boli ali moti, pomeni, da je muca sterilizirana oz. kastrirana. Vsako novo mačko s špičastimi uhlji takoj prijavimo zavetišču, da poskrbijo za sterilizacijo in kastracijo, ter poskrbimo, da ni lačna ali žejna,« pojasnjuje Marko Oman.

 

 

Alt

EKIPA GMAJNICE

»Glede na zavzetost, entuziazem in predanost je prav, da predstavimo vse, ki skrbijo za zapuščene živali in zraven tudi župana, ki je podprl projekt novega, sodobnega zavetišča. Zaposleni v zavetišču svoje delo jemljejo kot poslanstvo, veliko več kot le službo. Nekaj jih je v zavetišču že od samih začetkov in zahtevnosti dela navkljub še vedno vztrajajo. Začetki drugih segajo v študentska, celo dijaška leta, kjer so se skrbi za živali najprej učili v okviru prakse, zatem pa izbrali za študentsko delo in kasneje zaposlitev. Torej ne gre zgolj za delo, gre za predanost,« pravi Marko Oman.

Alt Alt

MAY

May je velik nemški ovčar, ki obožuje igro z igračami. Še posebej pri srcu so mu žogice, ki jih je pripravljen neutrudno loviti in prinašati nazaj. V javnosti mora nositi nagobčnik in biti ves čas na povodcu, saj mu drugi psi niso preveč pri srcu, kar jim tudi jasno pokaže. Najbolj bi mu ustrezal dom, v katerem ni drugih živali in kjer bi lahko do onemoglosti lovil žogice. Čeprav glede hrane ni posebej izbirčen, je toliko bolj občutljiva njegova prebava, zato lahko uživa le pasjo hrano. May veliko zahteva, a prav tako veliko tudi da.

LINA

Lina je nemškemu ovčarju podobna psička v poldrugem letu starosti. Do tujcev je zadržana in nezaupljiva, sčasoma pa se sprosti in ob pridobljenem zaupanju postane prava cartljivka. Se pa ne razume dobro z drugimi psi in mačkami. Boji se dežnika, grmenja, pokanja. Lina se mora še veliko naučiti, zato išče dobrega mentorja in zaupnega vodnika z veliko potrpežljivosti ter odločnosti. Kako močno se naveže na svojega vodnika, nakazuje dejstvo, da se hoče igrati le z njim in tega se ne naveliča. Za igrače ji je malo mar, če se z njo ne igra njen vodnik. Je zelo pridna učenka, ki ne potrebuje nobene živalske družbe, saj bo njen vodnik zanjo vse.